Simon Ličen

Moja fotografija iz srednješolskih dni je bila posneta na strokovni ekskurziji po Toskani. Ne spomnim se, o čem je tekla beseda – vem pa, da zdolgočaseni pogled ni nastal med razlago značilnosti renesančne umetnosti. Sošolcu Matjažu Grlici, ki sedi ob meni, je ravno šla v oko mušica.

Gimnazija Piran oziroma natančneje njene profesorice in profesorji so močno vplivali na moj razvoj in z velikim veseljem se spominjam svojih srednješolskih let. Zelo nehvaležno je izpostavljati posamezne dogodke in ljudi, ker lahko nenačrtovani in na videz nepomembni trenutki pustijo prav tako pomembne sledi kot kurikularne vsebine. Profesorica Lilijana Gustinčič Furlan je izkazovala strpnost in razumevanje mladostniškega uma in hvaležen sem za njena knjižna priporočila, ki sem jih pogosto povsem razumel šele kasneje. Profesorica Nadja Marušič je dovolila, da sem namesto predpisanih matematičnih formul pri testih opisoval postopek svojega razmišljanja – učenje na pamet mi nikoli ni preveč ustrezalo – in mi tako omogočila utrjevanje svojega logičnega sklepanja, ki mi koristi še danes. Športna igrišča Ppd obzidjem pa so bila najlepša možna učilnica za popoldanske "blok ure" športne vzgoje, ki si jih najstnik pod vodstvom profesorjev (Butinar, Gržinič in Goljuf) lahko zaželi.

Ne morem pa dovolj poudariti, kako koristno in še vedno aktualno je znanje, ki sem ga pridobil pri pouku sociologije. Tega sem zlahka nadgrajeval med študijem na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Teme iz sociologije športa sem nato predaval tako na Univerzi v Ljubljani kot na univerzi Washington State v Združenih državah Amerike. Osnove sociološkega razmišljanja in raziskovanja, ki sem se jih naučil od profesorice Lorene Štemberger, so tako trdne, da jih danes sam podajam študentom na drugem koncu sveta. Od leta 2013 predavam in raziskujem na univerzi Washington State, občasno pa tudi na Univerzi za šport v Pekingu in drugod po svetu. Poleti 2023 sem zaključil petletni mandat vodenja enega izmed najboljših študijskih programov Športnega menedžmenta na svetu.

Poenostavljeno bi lahko rekli, da sem "iz Gimnazije Piran šel v svet." Točneje bi bilo reči, da ste mi profesorice in profesorji ter kolegice in kolegi iz Gimnazije Piran dali znanje, izkušnje in priložnosti, ki jih še danes uporabljam in nadgrajujem na različnih koncih sveta pri svojem prizadevanju za boljšo družbo in boljši jutri.