Roman Borkovič
Na Gimnazijo Piran me veže veliko lepih spominov, tako da bi se težko odločil le za enega.
1. letnik: nadvse fenomenalen se mi je zdel Grški teden, ko smo spoznavali antično Grčijo.
Ne samo da sem se naučil veliko zgodovinskih dejstev, začel sem redno poslušati pesem Alexander The Great skupine Iron Maiden, ki smo jo poslušali pri uri zgodovine profesorice Bizjak. Pred kratkim sem jih slišal v živo in igrali so tudi to!
Med urami angleščine sem vzljubil angleški humor: “Why is the teacher wearing sunglasses today? Because her students are too bright!" Šele ko sem prišel na fakulteto, sem spoznal, kako odlične in kvalitetne ure angleščine smo imeli na gimnaziji in jih takrat nismo znali najboljše ceniti.
2. letnik: projekt Romantika. Za uro slovenščine pri profesorici Kravos sem se oblekel v Byrona in preden sem stopil v razred, so me na hodniku gledali s pogledom "temu se je totalno strgalo". Vsi filmi, ki smo jih gledali pri urah slovenščine, so bili zakon! Najbolj pa mi je ostal v spominu Dostojevski in njegov Zločin in kazen. Lahko bi izbiral med krajšo ali daljšo verzijo - a kako boš pri taki mojstrovini bral “žepno verzijo”! Če ne bi obiskoval gimnazije, ne bi poznal mojstrovine Dostojevskega.
3. letnik: med testom italijanščine je profesorica Ceglar v ozadju poslušala, Bon Jovi Live Concert. Ko smo končali, sem ji rekel: "Have a Nice Day!" S profesorico francoščine smo šli v Celje nastopat na dneve frankofonije, kjer smo se res zabavali, tudi če nismo vsega razumeli. Na gimnaziji sem res lahko govoril v več jezikih. Pri kemiji mi je profesorica Novak dala super nadimek. Ker sem Roman B. P. je med gledanjem v redovalnico rekla: Aha, Roman Brez Problema.
4. letnik: ko si zadnji letnik, si malo več upaš, ker veš, da si pri koncu. V obdobju napornega in stresnega učenja za maturo (se ne hecam, res je bilo stresno), se nam je zdelo, da potrebujemo malo vitaminov. Šli smo v Mercator po ananas (kakšna zamisel!). Šele kuharica v šoli nam ga je pomagala narezati in razdelili smo si sadno malico.
Drzni si biti piranski gimnazijec je bil vsako leto osrednji dogodek v času gimnazije. Veselil sem se, da lahko pokažem svojo kreativnost in naše nore ideje. Da lahko ob tej priložnosti postaneš karkoli si zamisliš, brez omejitev, ena sama svoboda izražanja in kolektivno ustvarjanje! To so najlepši spomini iz časa gimanzije.
Sapere Aude - Dare to be wise!