Neža Čebron Lipovec

V času gimnazije, sredi 90-ih, smo bili obdani z optimizmom, voljo, povezanostjo, vizijo Južnega otoka. Ne samo zaradi najstniških let, tudi časi so obljubljali izjemno prihodnost. 

Občutek skupnosti in pripadnosti naši mali gimnazji, kjer smo se vsi poznali, tako dijaki kot učitelji, me še danes spremlja kot temeljni spomin. Prav to odgovornost za sobivanje in radost, ki jo ta povezanost nosi, poskušam predati dalje v svojem poklicnem življenju, skozi skrb za stavbno dediščino, in prav tako v zasebnem življenju, svoji nadebudni hčerki.